Izvleček pegastega badlja – silimarin

Silybummarianum ima druga pogosta imena, kot so cardus marianus, mlečni badelj, blagoslovljeni mlečni badelj, marijanski badelj, Marijin badelj, bodičev badelj, sredozemski badelj, pegasti badelj in škotski badelj. Ta vrsta je enoletna ali dvoletna rastlina iz družine As teraceae. Ta dokaj tipičen badelj ima rdeče do vijolične cvetove in svetleče bledo zelene liste z belimi žilami. Prvotno izvira iz južne Evrope do Azije, zdaj pa ga najdemo po vsem svetu. Zdravilni deli rastline so zrela semena.

Mlečni badelj je bil znan tudi kot hrana. Približno v 16. stoletju je pegasti badelj postal zelo priljubljen in jedli so skoraj vse njegove dele. Korenine lahko uživamo surove ali kuhane in namazane z maslom ali par kuhane in pražene. Mlade poganjke spomladi lahko porežemo do korena in jih skuhamo in namažemo z maslom. Bodičaste lističe na cvetni glavici so v preteklosti jedli kot globus artičoke, stebla (po lupljenju) pa lahko čez noč namočimo, da odstranimo grenkobo, in jih nato dušimo. Liste lahko oluščimo in skuhamo ter tako naredimo dober nadomestek za špinačo ali pa jih surove dodamo solatam.